News SI

OMV, mednarodna integrirana družba za nafto, plin in kemikalije s sedežem na Dunaju, in ALBA Recycling, dobavitelj surovin ter vodilni na področju recikliranja in rešitev brez odpadkov, sporočata, da sta začela ekskluzivne razprave za skupno gradnjo in upravljanje inovativne sortirnice v Walldürnu v Nemčiji za nadaljnje razvrščanje mešanih plastičnih odpadkov za kemično recikliranje. Končna odločitev o naložbi se pričakuje v letu 2022.

ALBA Recycling upravlja pet sortirnic za lahko embalažo v Nemčiji in sortira približno tretjino lahke odpadne embalaže v Nemčiji – več kot 800.000 ton letno. Zato ima družba ALBA Recycling trenutno največjo zmogljivost sortiranja v Nemčiji, ki je povezana z visoko kakovostjo proizvodnje in visokimi stopnjami recikliranja.

Družba ALBA Recycling bo s tem sodelovanjem družbi OMV zagotovila dobavo visokokakovostne ustrezne surovine za kemično recikliranje, kar bo pomagalo zapolniti vrzel na področju plastike. Inovativna najsodobnejša sortirnica, ki jo je zasnovala družba ALBA Recycling, bo lahko letno obdelala več kot 200.000 ton poporabniških mešanih odpadkov v ustrezno surovino za proizvodnjo novih plastičnih izdelkov. Ta inovativni postopek sortiranja omogoča nadaljnjo ekstrakcijo poliolefinov iz frakcije odpadkov, ki trenutno zahteva sežig. Ta inovativen postopek sortiranja je bil preizkušen v industrijskem obsegu, proizvod pa je bil uspešno obdelan kot surovina v OMV-jevem pilotnem obratu ReOil®.

Maximilian Grasserbauer, podpredsednik družbe OMV Plastika za plastiko: »Uporabljena plastika pomembno vpliva na okolje in podnebje. Za zmanjšanje teh vplivov ob ohranitvi uporabnosti plastike je potreben premik k bolj krožnemu sistemu plastike. Kemično recikliranje, kot je postopek v obratu ReOil®, je odličen dodatek k dobro uveljavljenim mehanskim metodam recikliranja. V ALBI vidimo zelo perspektivnega partnerja za sodelovanje, ki ima dolgoletne izkušnje z recikliranjem rabljene plastike in s katerim želimo vlagati v prihodnost. V inovativno prihodnost, ki omogoča večje krožno gospodarstvo za plastične odpadke.«

»Z veseljem združujemo tehnološko izpopolnjeno kemično recikliranje družbe OMV z našo vodilno tehnologijo sortiranja na svetovnem trgu, da naredimo naslednji korak v krožnem gospodarstvu za svet brez odpadkov,« je povedal dr. Axel Schweitzer, lastnik družbe ALBA Recycling. »Kemično recikliranje ni tekmec mehanskemu recikliranju, saj je mehansko recikliranje najučinkovitejši način za obdelavo monofrakcij iz postopka sortiranja. Kemično recikliranje je edina rešitev za mešane plastične odpadke, kot so sestavljena in večplastna plastika. Nujno moramo reciklirati tudi ta material, da za naše stranke zapolnimo vrzel na tem področju. Recikliranje, ki ga bosta izvajala OMV in ALBA Recycling, bo ta mešani plastični odpadek, ki se danes sežiga, spremenilo v pomemben vir za proizvodnjo dovolj reciklažnega materiala, kar bo omogočilo trajnostno proizvodnjo blaga in embalaže.«

Družba OMV je bila med prvimi, ki so pred več kot desetletjem razvili tehnologijo za kemično recikliranje rabljene plastike. Pilotni obrat ReOil® deluje v rafineriji Schwechat v Avstriji od leta 2018 in lahko v eni uri 100 kilogramov rabljene plastike spremeni v 100 litrov sintetične surovine. Pilotni obrat je zabeležil že 14.500 delovnih ur, kar omogoča izboljšanje postopka termičnega krekinga in podpira nadaljnjo širitev tehnologije ReOil®. Družba OMV je sprejela končno odločitev o naložbi v povečan predstavitveni obrat z zmogljivostjo 16.000 ton letno, ki naj bi začel delovati leta 2023. Cilj družbe OMV je vzpostavitev komercialno izvedljivega obrata industrijskega obsega do leta 2026.

O družbi OMV

OMV proizvaja in trži nafto in plin ter kemične izdelke in rešitve na odgovoren način in razvija inovativne rešitve za krožno gospodarstvo. Družba OMV je s prihodki od prodaje v skupini v višini 36 milijard evrov in delovno silo s približno 22.400 zaposlenimi v letu 2021 ena največjih avstrijskih družb, ki kotirajo na borzi. Pri raziskovanju in proizvodnji ima družba OMV močno bazo v srednji in vzhodni Evropi ter uravnotežen mednarodni portfelj z Bližnjim vzhodom in Afriko, Severnim morjem, Rusijo in azijsko-pacifiškimi državami kot temeljnimi regijami. Povprečna proizvodnja je leta 2021 znašala 486.000 sodčkov na dan s poudarkom na zemeljskem plinu. Na področju rafinerij in trženja družba OMV upravlja tri rafinerije v Evropi in ima v lasti 15-odstotni delež v rafinerijah ADNOC in ADNOC Global Trading s skupno zmogljivostjo predelave okoli 500.000 sodčkov na dan. Poleg tega družba OMV upravlja približno 2100 bencinskih črpalk v desetih evropskih državah ter upravlja objekte za skladiščenje plina v Avstriji in Nemčiji. V letu 2021 je celoten obseg prodaje zemeljskega plina znašal 196 TWh. Prek svoje hčerinske družbe Borealis je OMV na področju kemikalij in materialov eden vodilnih svetovnih ponudnikov naprednih in krožnih rešitev za poliolefin ter vodilni na evropskem trgu osnovnih kemikalij, gnojil in mehanskega recikliranja plastike. Družba ponuja storitve in izdelke strankam po vsem svetu prek Borealisa in njegovih dveh pomembnih skupnih projektov: Borouge (z ADNOC, s sedežem v ZAE in Singapurju) in Baystar™ (s TotalEnergies, s sedežem v ZDA). Trajnost je sestavni del korporativne strategije družbe OMV. OMV podpira prehod na nizkoogljično gospodarstvo in je določil merljive cilje za zmanjšanje intenzivnosti ogljika ter uvedbo novih energetskih in petrokemičnih rešitev.

Družba ALBA Recycling GmbH

ALBA Recycling GmbH, vodilno podjetje v Evropi za recikliranje plastike in del Interseroha, razvija, gradi in upravlja obrate za recikliranje rabljene embalaže. To so edinstveni obrati za sortiranje embalaže iz zbirke rumenih vrečk ali posod za recikliranje na različnih lokacijah v Nemčiji. Obrati veljajo za najsodobnejše in najnaprednejše v Evropi z najvišjimi stopnjami recikliranja. Poleg sortiranja je družba ALBA vodilna na področju mehanskega recikliranja in predelave. ALBA Recycling GmbH upravlja obrat za recikliranje plastike v Eisenhüttenstadtu, kjer iz sortirane plastike izdelujejo naši inovativni in nagrajeni surovini recythen® in procyclen®. Družba ALBA reciklira več kot 40.000 ton polietilena in polipropilena ter uporablja znanje iz lastnega laboratorija za raziskave in razvoj družbe ALBA v Mariboru v Sloveniji. Izdelki iz Eisenhüttenstadta se uporabljajo za več namenov, vključno z oblikovalskimi izdelki.

Odličnost našega dela potrjuje stroka: nagrade v dveh kategorijah

Nagrajeni smo bili v dveh kategorijah, in sicer Izdelki leta za gospodinjstvo ter prosti čas ter Inovacija leta za reciklirne stroje. Nagrajeni izdelki so bili narejeni iz reciklirane plastike s pomočjo Interserohovega procesa Recycled Resource.

Podelitev nagrad je bila v med 9. in 11. decembrom lani na srečanju Plastics Recyclers Europe (PRE), kjer je strokovna komisija preučila najnovejše dosežke s področja recikliranja plastike, praktičnih rešitev za krožno in trajnostno uporabo plastike, ravnanja s plastičnimi odpadki in boljšega dizajna za recikliranje. V sklopu podelitve je udeležence pozdravil tudi evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo pri Evropski komisiji Virginijus Sinkevičius.

Med nagrajenimi izdelki tudi stol FALK

Med nagrajenimi izdelki leta 2020 je tudi prvi dizajnerski stol na svetu, narejen iz reciklirane plastike: stol FALK. Razvili smo ga v sodelovanju z oblikovalci v danskem pohištvenem studiu HOUE. Reciklirano plastiko, uporabljeno za izdelavo stola smo pridobili s pomočjo Interserohovega procesa Recycled Resource. Izdelani stol se lahko pohvali tako s privlačnim videzom kot tudi s primerom uporabne vrednost reciklirane plastike. Po zaključeni življenjski dobi stol lahko razstavimo na posamezne dele in recikliramo. FALK predstavlja vodilni projekt zaprtih zank v gospodarstvu in zaščite okolja.

Natančno in trajnostno izpolnimo želje naših strank

Nagrada je bila podeljena tudi za kaskadni sistem za ekstrudiranje COREMA®, ki ga je Interseroh razvil s proizvajalcem tehnologije EREMA. COREMA® v samo enem koraku obdelave omogoča izdelavo prilagojenih reciklažnih zmesi za izjemno visokokakovostne aplikacije.

Dijaki Gimnazije Vič: Nočemo biti zgolj pasivni opazovalci dogajanja na področju okolja

Glas okoljsko ozaveščenih mladih v zadnjem času vedno bolj odmeva po domačem in mednarodnem prizorišču. Mladi opozarjajo, da stanje, v kakršnem smo se znašli, že nekaj časa prižiga vse rdeče alarme, zato so se na Gimnaziji Vič odločili, da zasnujejo projekt, ki bo pomembno doprinesel k večji okoljski odgovornosti tako prebivalcev kot tudi proizvajalcev, hkrati pa bodo z delom na projektu dijaki pridobili nova znanja in kompetence, ki jim bodo koristili na njihovi poti. »Svoje dijake poskušamo čimbolj pripraviti za nadaljnji študij in življenje. Zato smo v drugem letniku že pred leti vpeljali projektno delo, kjer dijaki iščejo izzive, rešujejo avtentične naloge in pri tem povezujejo znanje različnih predmetov. V tem procesu je ključno sodelovanje gospodarstva, pa tudi fakultet in inštitutov, saj na šoli nimamo niti določenih znanj niti sredstev za reševanje tovrstnih problemov. Skozi sodelovanje pa dijaki odkrivajo tudi svoje poklicne interese,« je pojasnila mag. Alenka Krapež, ravnateljica Gimnazije Vič.

Dijaki izdelujejo aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov

»S sošolci smo se odločili, da ne želimo biti zgolj pasivni opazovalci dogajanja na področju okolja, temveč želimo prispevati svoj delež, zato smo se lotili dveh projektov, ki se jih ni še nihče v Sloveniji,« je dejal Peter Pongrac, dijak Gimnazije Vič, ki sodeluje v ekipi za izdelavo aplikacije za ustrezno ločevanje odpadne embalaže, ki bo uporabniku pomagala pri pravilni odločitvi, kaj določen odpadek je in kam sodi. Aplikacija, ki bo enostavna in prijazna uporabniku, se bo lahko uporabljala na več načinov, poudarek pa bo na embalaži in drugih gospodinjskih odpadkih. V nadaljevanju načrtujejo tudi nadgradnjo, in sicer želijo uporabnike povezati s trgovci ter s tem vzpostaviti vzajemno sodelovanje in pozitivne vzpodbude za proizvajalce oziroma embalerje k uporabi bolj praktičnih in enotnih embalažnih materialov. Dijaki napovedujejo tudi povezovanje s komunalnimi podjetji.

»Z dobro bazo podatkov v ozadju in uporabo aplikacije v gospodinjstvu se bo izboljšala vsebina marsikatere rumene vreče ali zabojnika, s tem želimo tako prebivalce kot tudi proizvajalce spomniti, da živimo v dobi krožnega gospodarstva, ko se ˝sprašujemo˝ tudi o vrsti materialov, obremenitvi okolja, prekomernemu potrošništvu,« je ob podpisu zaveze pojasnila mag. Darja Figelj, direktorica podjetja Interseroh, družbe, ki bo strokovno bdelo nad projektom in opolnomočilo dijake z vsemi potrebnimi okoljskimi informacijami in znanji.

Dijaki pa iščejo tudi rešitev za plastenko iz enotnih materialov, saj želijo zasnovati čim bolj enotno plastenko, ki bo hkrati tudi zanimiva, privlačna in kupcem pravilno predstavljena. Smernice Evropske Unije glede uporabe plastičnih proizvodov za enkratno uporabo za nekatere izdelke celo prepovedujejo dajanje na trg, za plastenke pa predvidevajo uporabo čim bolj enotnega materiala. Na primeru plastenk iz PET-a bo moralo biti do leta 2025 za vsako plastenko uporabljenega 25 odstotkov recikliranega PET materiala. »Na primeru plastenk to pomeni, da bodo v prihodnje morali biti pokrovčki iz čim bolj enakega materiala kot sama plastenka, hkrati pa bodo morali biti pritrjeni na plastenko. Da nam bo uspelo najti rešitev, moramo zelo natančno proučiti materiale in ugotoviti, kateri najbolj ustreza potrebam, hkrati pa bo velik izziv najti tudi primerno oblikovno rešitev,« je pojasnila Uma Jordan Ferbežar, dijakinja Gimnazije Vič.

Evropska unija napoveduje okoljske ukrepe

Podatki kažejo, da v Evropski uniji vsako leto proizvedemo 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov te plastike se reciklira, velik delež ostanka pa pristane v naravi. Nekatere statistike kažejo, da bi bilo leta 2050 lahko v morju več plastike kot rib.

Evropska unija že napoveduje paket ukrepov v tej smeri, med drugim bo morala biti do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za reciklažo ali ponovno uporabo, države članice bodo morale reciklirati več kot 50 odstotkov odpadne embalaže, hkrati pa bo treba zagotoviti učinkovitejši sistem ločevanja odpadkov. »Angažma mladih na okoljskem področju je še kako pomemben, zato je tudi pobudam, ki prihajajo od njih, treba prisluhniti in jih podpreti. Pobuda dijakov Gimnazije Vič je ena od takšnih in zelo nas veseli, da smo del te zgodbe,« je še dodala Figljeva.