S klikom na gumb prenesite datoteko s plakati za ozaveščanje potrošnikov o pravilnem odlaganju odpadnih baterij, OEEO in odpadnih nagrobnih sveč

Z naraščanjem potrošnje narašča tudi količina odpadkov. Že bežen pogled na naše nakupovalne vozičke razkrije, da bo precejšen del njihove vsebine končal med odpadno embalažo ali drugimi odpadki. Ob nakupu novih kosov oblačil in obutve moramo zanje narediti prostor v omarah, zato stare kose običajno zavržemo. Vse večji delež odpadkov predstavljajo tudi odslužene električne in elektronske naprave, brez katerih si ne moremo več predstavljati življenja.

Dobra novica je, da se količina komunalnih odpadkov zmanjšuje. V Sloveniji je v 2020 nastalo 7,7 milijona ton vseh vrst odpadkov, kar je za skoraj 9 % manj kot leto prej. Prebivalec Slovenije je v 2020 v povprečju proizvedel 489 kg komunalnih odpadkov, kar je za 21 kg manj kot v 2019.
Količine gradbenih odpadkov, kljub zmanjšanju glede na 2019 za 11 %, so še vedno s 4,5 milijona tonami predstavljale 59 % vseh nastalih odpadkov. Sledili so komunalni odpadki s 13 % in odpadki iz termičnih procesov z 12 %. Pričakovano pa so se v 2020 povečale količine odpadkov, ki z vidika preprečevanja okužbe zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju, in sicer za 37 %.  (vir: www.stat.si)

Podatki kažejo, da vse več pozornosti posvečamo ločevanju odpadkov, ki se jih da reciklirati in ponovno uporabiti. Še vedno pa smo daleč od ideala, to je, družbe, ki ne proizvaja odpadkov. Ta vizija predvideva prehod od odlaganja odpadkov h gospodarjenju s surovinami. Odpadki so namreč lahko vir surovin, ki jih je mogoče ponovno uporabiti.

Nekateri odpadki, kot so odslužene električne in elektronske naprave, baterije, akumulatorji itd., lahko ogrožajo naše zdravje, če so neustrezno odloženi. Televizijski sprejemniki pogosto vsebujejo svinec, ki je zdravju škodljiv. Ob stiku z odpadki, ki vsebujejo svinec, so ogroženi ledvice, živčevje in reproduktivni organi ljudi, pri majhnih otrocih pa tudi duševni razvoj.

Električne naprave, kot so hladilniki in zamrzovalniki, lahko vsebujejo okolju škodljive pline. Potencialno škodljive za okolje so tudi odslužene baterije, saj lahko vsebujejo nevarne snovi, kot sta živo srebro in kadmij. Nepravilno odloženi nevarni odpadki ogrožajo zdravje ljudi in okolje. Nevarne oz. strupene snovi lahko onesnažijo podtalnico ali se nabirajo v organizmih, ki jih uporabljamo v prehrani.

Z recikliranjem in pravilnim ločevanjem odpadkov lahko vsak od nas prispeva k zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov v ozračje ter s tem tudi k boju proti podnebnim spremembam.

Zaloge naravnih virov so omejene in vidno kopnijo. Eden od načinov ohranjanja naravnih virov je recikliranje že uporabljenih izdelkov, iz katerih lahko pridobimo nove surovine.

Globalna poraba surovin trenutno znaša okrog 70 milijard ton letno, kar je dvakrat več kot pred 30 leti. Po ocenah strokovnjakov bodo potrebe po surovinah oz. virih, če bodo naraščale z enako hitrostjo, do leta 2030 dvakrat večje od sedanjih. Evropska komisija opozarja, da si tako razsipnega izrabljanja virov ne moremo več privoščiti. S pretiranim izkoriščanjem naravnih virov okolju povzročamo nepopravljivo škodo.

S ponovno uporabo že uporabljenih surovin razbremenimo okolje in ohranjamo podnebje. Dodatne koristi recikliranja predstavljajo na novo ustvarjena delovna mesta, saj izračuni Evropskega urada za okolje kažejo, da bi s predelavo 70 odstotkov odpadkov do leta 2030 v Evropi lahko ustvarili več kot 800 tisoč delovnih mest.