News SI

Podjetji bosta Junake ponovno podprli pri zbiranju odpadnih plastenk za pomoč otrokom, obolelim za rakom, ter obenem prispevali k zmanjševanju onesnaževanja okolja in večjemu recikliranju embalaže. Tudi tokrat bodo v treh izbranih Lidlovih trgovinah zagotovili prostor za zbiranje odpadnih plastenk, sredstva od njihove prodaje pa bodo namenili društvu. Lidl Slovenija se je ob tem zavezal še k dodatni donaciji 10.000 evrov. Akcija bo potekala med 15. julijem in 30. septembrom 2024.

Prebivalce Slovenije, ki so množično sodelovali v prvi akciji, je poleg srčnosti in globokega čuta za sočloveka vodila tudi močna okoljska ozaveščenost. Lidl Slovenija in Interzero Slovenija pa sta poskrbela za trajnostno ravnanje z zbranimi plastenkami ter omogočila pravilno recikliranje plastenk in ponovno uporabo za nov izdelek; tako nobena zbrana plastenka ni končala v naravi in onesnaževala okolja, k čemur se partnerja zavezujeta tudi tokrat.

Cilj je zbrati vsaj 350.000 plastenk ter izkupiček od prodaje in dodatno donacijo nameniti za Junake 3. nadstropja

Snovalci akcije so si postavili cilj, da v dobrih dveh mesecih, kolikor bo trajala akcija, zberejo vsaj 350.000 plastenk. Avtomat sprejema:

• prazne plastenke pijač s prostornino 100 ml do 3 l;
• plastenke ne smejo biti stisnjene, zamaški in črtne kode naj ostanejo na plastenkah;
• štejejo samo plastenke, ki so oddane v avtomat (plastenk ne puščamo pred trgovino ali avtomatom);

Avtomat ne sprejema: pločevink, steklenic, plastenk olja in kisa, čistil, šamponov.

Sredstva, ki jih bo od prodaje plastenk iztržilo podjetje Interzero Slovenija, bodo predana društvu Junaki 3. nadstropja, kjer jih bodo namenili za pomoč otrokom, obolelim za rakom, in njihovim družinam. Na leto v Sloveniji za rakom zboli od 70 do 80 otrok, rak pa je tudi najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, starih od 5 do 14 let.

»Ob prvi akciji zbiranja plastenk si nismo niti približno predstavljali, kakšno bo zanimanje javnosti, takoj po zaključku pa smo prejeli več vprašanj o nadaljevanju zbiranja, zato smo bili informacije o ponovni akciji res veseli. Upamo, da se bo Slovenija tudi tokrat povezala v tej krasni akciji, ki združuje dobrodelnost in skrb za okolje, in bomo ponovno zbrali veliko število plastenk, ki bi sicer pristale med preostalo embalažo ali celo med mešanimi odpadki. Smo povsem neprofitno humanitarno društvo, zato nam vsaka oddana plastenka res veliko pomeni. Prejšnja akcija nam je omogočila zagon humanitarnega sklada za pomoč družinam otrok z rakom, z novo akcijo pa bi želeli družinam otrok z rakom omogočiti še kakšno nepozabno doživetje. Kavcijski sistem po zgledu Nemčije bi lahko tudi v Sloveniji pomenil veliko dodano vrednost za humanitarna društva,« je povedala Urška Kolenc, predsednica društva Junaki 3. nadstropja.

Poleg izkupička od prodaje plastenk, ki ga bo društvo Junaki 3. nadstropja namenilo za sklad za humanitarno pomoč, bo Lidl Slovenija Junakom namenil še dodatno donacijo v znesku 10.000 evrov. Ob koncu prve izvedbe akcije so skupaj s podjetjem Interzero Slovenija malim junakom predali 35.452 evrov.

»Ob začetku druge akcije Plastenke za Junake vse prebivalce Slovenije vabimo, da ponovno združimo moči za dober namen z dvojno koristjo: pomagati malim junakom in njihovim družinam, obenem pa prispevati k zmanjševanju onesnaževanja okolja. Skupaj lahko z majhnimi dejanji ustvarjamo velike spremembe,« je povedala Metka Šilar Šturm, vodja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.

Prazne plastenke pijač zbirajo v treh Lidlovih trgovinah

Od 15. julija 2024 naprej bodo v treh Lidlovih trgovinah – v Ljubljani na Toplarniški ulici, v Mariboru na Titovi cesti in v Kranju na Šucevi ulici – ponovno postavljene posebne naprave za zbiranje, kamor lahko vsak odda odpadne plastenke pijač. Ločeno zbrana odpadna plastika bo v celoti predana družbi za ravnanje z odpadno embalažo Interzero Slovenija, ki bo poskrbela za ustrezno recikliranje in ponovno uporabo. Tako bodo pripomogli k ohranjanju okolja, saj se v tem primeru za proizvodnjo novih proizvodov ne bodo uporabile primarne surovine, temveč reciklati. Ko iz odpadne plastenke proizvedemo novo plastenko, zmanjšamo potrebo po na novo proizvedeni plastiki.

»V Interzeru Slovenija smo prepričani, da je Slovenija zrela za uvedbo kavcijskega sistema, kar dokazujejo tudi izjemni rezultati spomladanske humanitarne akcije z Lidlom Slovenija in Junaki 3. nadstropja. Interzero sodeluje v petih različnih kavcijskih sistemih v Evropi in zato predlaga, da Slovenija sledi nemškemu sistemu, ki ga je pred desetletji za Nemčijo razvil prav Interzero. Kavcijski sistem je temelj za preudarno ravnanje z odpadki, ki so za okolje najbolj obremenjujoči, kot so plastenke in drugi izdelki iz PET za enkratno uporabo. Če potrošniki pravilno odložijo plastenko, zagotovijo material za nastanek nove plastenke, saj se plastenke, ki so pravilno odložene, lahko ponovno uporabijo. Pomembno je, da se zavedamo, da se plastenka, odvržena v naravo, razgrajuje kar 450 let in povzroča nepovratno škodo okolju,« je ob začetku nove akcije povedala mag. Darja Figelj, direktorica podjetja Interzero Slovenija.

V Lidlu Slovenija si prizadevajo za manj plastike v okolju in podpirajo uvedbo kavcijskega sistema

V Lidlu Slovenija trajnostni odnos do okolja postavljajo v središče svojega delovanja. Ravnanje s plastiko upravljajo prek integrirane strategije REset plastic družb Skupine Schwarz, kamor sodi tudi Skupina Lidl. V okviru skupine so si postavili cilj, da bodo do leta 2025 za 20 odstotkov zmanjšali uporabo plastičnih materialov ter da bo v embalaži lastnih blagovnih znamk uporabljeno vsaj 25 odstotkov reciklata.

Tudi zato v Lidlu Slovenija pozdravljajo in podpirajo prizadevanja za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji, s katerim bi zmanjšali vpliv plastike na okolje. S tem bi pripomogli k skupnemu doseganju okoljskih ciljev, ki jih narekuje direktiva Evropske unije. Ta od držav članic zahteva, da do leta 2025 zagotovijo, da plastenke vsebujejo najmanj 25 odstotkov reciklirane plastike, do leta 2030 pa vsaj 30 odstotkov. Hkrati direktiva narekuje, da članice za namene recikliranja povečajo delež ločeno zbranih odpadnih plastenk na 77 odstotkov do leta 2025, do leta 2029 pa mora ta delež zrasti na 90 odstotkov.

Kavcijski sistem že uspešno deluje v 13 evropskih državah, prvi so ga vzpostavili na Švedskem, do leta 2025 pa ga nameravajo vpeljati še v petih državah.

Bralci se lahko med drugim veselijo intervjuja med Britto von Selchow in priznano strokovnjakinjo za trajnost Sabine Braun o pomenu skupnih pristopov v krožnem gospodarstvu ter vpogleda v nov obrat za recikliranje PET v Liebenauu. Poudarek bo tudi na različnih primerih strank: na primer mednarodno dejavno modno podjetje Marc Cain, ki je zgleden primer, kako lahko tekstilna industrija postane bolj trajnostna. Članek z naslovom „The best for the rest“ je posvečen kemičnemu recikliranju in prikazuje, kako Interzero še naprej oblikuje vizijo sveta brez odpadkov.

„Win-win“ – tega ne povezujemo le z dvojno zmago na Nemški nagradi za trajnostni razvoj 2024, temveč predvsem s prednostmi, ki jih krožne rešitve prinašajo podjetjem in okolju. Interzerova nova trajnostna revija kaže, kako raznoliki so lahko pristopi, ki prispevajo k zapiranju zank in ustvarjanju trajnostnih perspektiv za podjetja. Na to smo ponosni,“ pravi Sybilla Merian, vodja za trajnostni razvoj v podjetju Interzero.

Revija o trajnosti je na voljo za prenos na spletni strani podjetja Interzero.

Trije ključni elementi nove Uredbe o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) so:

Opredelitev recikliranja/kemičnega recikliranja.

Uredba vsebuje dvostopenjsko opredelitev recikliranja: “recikliranje materialov”, ki vključuje vsako ponovno predelavo materiala v drug material, razen energetske predelave, uporabe kot gorivo, zasipavanja in biološke obdelave odpadkov; in “visokokakovostno recikliranje”, pri katerem na podlagi ohranjenih tehničnih lastnosti nastajajo materiali enakovredne kakovosti kot v izvirniku in ki se lahko ponovno uporabijo v isti uporabi (tj. mehansko recikliranje živilske kakovosti). Zanimivo je, da se recikliranje materialov ne upošteva pri doseganju ciljev EU na ravni države glede recikliranja, vendar se zdi, da se upošteva pri izpolnjevanju zahtev glede reciklirane vsebine na ravni izdelka.

Nova pravila za določanje možnosti recikliranja.

Nova uredba zahteva, da mora biti embalaža zasnovana za recikliranje. Poleg tega morajo smernice za oblikovanje upoštevati, ali se embalaža dejansko reciklira. Čeprav bo leta 2030 izvedena začetna ocena na podlagi podatkov, sporočenih v obdobju 2025-2030, se bo ta del izvajal počasi. To pomeni znatno povečanje strogosti meril za oblikovanje za recikliranje.

Če potrebujete pomoč pri analizi reciklabilnosti vaše embalaže vas vabimo, da si ogledate kako vam lahko pomagamo tukaj.

Sistemi vračanja depozitov, cilji ponovne uporabe in ponovnega polnjenja.

Zakonodaja od držav članic zahteva, da vzpostavijo sisteme vračanja depozitov za plastično embalažo v podporo cilju 90-odstotnega ločenega zbiranja. Zakon določa cilj 40-odstotne ponovne uporabe do leta 2030 za transportno in prodajno embalažo (vključno z embalažo za e-trgovino), kot so palete, zaboji ter ovoji in trakovi. Zakon vključuje tudi 10-odstotni cilj ponovne uporabe za sektor gostinskih lokalov in zahtevo, da morajo podjetja posameznikom omogočiti, da si sami napolnijo embalažo.

Več o novi uredbi si lahko preberete tukaj: Uredba o embalaži in odpadni embalaži

Prebivalci Slovenije smo v dobrih petih mesecih, kolikor je trajala akcija, za male Junake zbrali 621.881 odpadnih plastenk, kar predstavlja več kot 18 ton ločeno zbrane odpadne plastike, v celoti predane družbi za ravnanje z odpadno embalažo Interzero. Ta bo poskrbela, da bodo vse zbrane plastenke pravilno reciklirane; tako nobena zbrana plastenka ne bo končala v naravi in onesnaževala okolja.

»Ponosni in hvaležni smo, da smo soustvarjali akcijo, ki je ponovno združila Slovenijo za dober namen, tokrat celo z dvojnim doprinosom: pomagali smo malim Junakom, obenem pa prispevali k zmanjševanju onesnaževanja okolja in recikliranju embalaže. Izjemen uspeh dobrodelne akcije je še enkrat potrdila solidarnost in srčnost ljudi za sočloveka. Obenem pa tudi, da je tovrstno zbiranje odpadne embalaže v Sloveniji dobrodošlo in da smo na ta način pripravljeni prispevati k zmanjševanju količin odpadne plastike,« je dejala Maja Ravnak, vodja oddelka v logistiki in vodja akcije Plastenke za junake v Lidlu Slovenija.

Junakom 3. nadstropja donacija v višini 35.452 eur

Dobrodelna akcija Plastenke za Junake se je začela v okviru Zlatega septembra, meseca ozaveščanja o otroškem raku, in se je zaokrožila s predajo sredstev društvu Junaki 3. nadstropja. Poleg celotnega izkupička od prodaje zbranega odpadnega materiala sta se Lidl Slovenija in Interzero Slovenija zavezala še k dodatni skupni donaciji pet centov za vsako oddano plastenko. Za pomoč malim Junakom je bilo tako v akciji skupaj zbranih 35.452 eur.

»V mislih z Junaki in skrbjo za okolje so se organizirali številni posamezniki, skupine in organizacije, ki so prispevale ogromne količine plastenk za male Junake. Znesek, ki smo ga zbrali, je izjemen in ga bomo namenili v sklad za neposredno pomoč družinam otrok, obolelih za rakom,« je dejala predsednica društva Junaki 3. nadstropja Urška Kolenc

Lidl Slovenija omogočil zbiranje plastenk, Interzero Slovenija pa ustrezno recikliranje

Akcija zbiranja plastenk Junakov je potekala v treh Lidlovih trgovinah: v Ljubljani na Toplarniški ulici, v Mariboru na Titovi cesti in v Kranju na Šucevi ulici, kjer so bile v ta namen na voljo posebne naprave za zbiranje plastenk, podjetje Interzero Slovenija pa je poskrbelo za trajnostno in skladno ravnanje z zbranimi plastenkami.

»Količina, še bolj pa kakovost zbranih plastenk nas v Interzeru utrjuje v prepričanju, da smo v Sloveniji resnično zavezani odgovornemu ravnanju z odpadki. Znamo in zmoremo jih pravilno odložiti ter tako poskrbeti, da »nič ne gre v nič«. Ta plemenita humanitarna akcija je dokaz, da je tudi Slovenija zrela za sistem depozitnega sistema, ki ga je v Nemčiji razvil Interzero Nemčija« je ob predaji donacije dejala mag. Darja Figelj, direktorica podjetja Interzero Slovenija.

V Lidlu Slovenija podpirajo uvedbo kavcijskega sistema

V Lidlu Slovenija trajnostno in okoljsko ozaveščeno delovanje postavljajo v središče poslovanja, zato pozdravljajo in podpirajo prizadevanja za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji, s katerim bi zmanjšali vpliv plastike na okolje. S tem bi pripomogli k skupnemu doseganju okoljskih ciljev, ki jih narekuje direktiva Evropske unije. Ta od držav članic zahteva, da do leta 2025 zagotovijo, da plastenke vsebujejo najmanj 25 odstotkov reciklirane plastike, do leta 2030 pa vsaj 30 odstotkov. Hkrati narekuje, da članice do leta 2025 za namene recikliranja ločeno zberejo 77 odstotkov odpadnih plastenk pijač, do leta 2029 pa mora ta delež zrasti na 90 odstotkov.

Spletno usposabljanje bo vodil: Przemysław Kuna, generalni direktor podjetja Interzero Polska

Na webinarju boste spoznali:

1. Trajnostne in varnostne zahteve
2. Zahteve za oznake in označevanje
3. Vloga proizvajalcev, uvoznikov in distributerjev
4. Izvajanje sistemov potrebne skrbnosti
5. Ravnanje z odpadnimi baterijami, vključno z razširjeno odgovornostjo proizvajalca

Več podrobnosti in registracijska stran sta na voljo TUKAJ

Prijava na spletni seminar je mogoča do: marca 2024 ob 8:00.

Prijavite se še danes!

Pridružite se dogodku na omrežju LinkedIn TUKAJ

Predlog upošteva celoten življenjski cikel embalaže. Določa zahteve za zagotovitev varne in trajnostne embalaže, saj zahteva, da je vsa embalaža primerna za recikliranje in da je prisotnost pogojno nevarnih snovi čim manjša. Določa tudi zahteve za uskladitev označevanja, za namen izboljšanja obveščenosti potrošnikov. V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki je cilj predloga znatno zmanjšati nastajanje odpadne embalaže z določitvijo zavezujočih ciljev glede ponovne uporabe, omejitvijo nekaterih vrst embalaže za enkratno uporabo in zahtevo, da gospodarski subjekti čim bolj zmanjšajo količino uporabljene embalaže.
Dosežen dogovor je začasen, dokler ga obe instituciji uradno ne sprejmeta.

Glavni elementi sporazuma

Trajnostne zahteve in vsebnost reciklatov

Besedilo začasnega sporazuma ohranja večino trajnostnih zahtev za vso embalažo na trgu in glavne cilje, ki jih je predlagala Komisija.
Z uvedbo omejitve dajanja na trg embalaže, ki prihaja v stik z živili in vsebuje per- in polifluorirane alkilne snovi(PFAS), ki presegajo določene mejne vrednosti, pa zaostruje zahteve za snovi v embalaži. Da bi se izognili prekrivanju z drugimi zakonodajnimi akti, sta sozakonodajalca Komisijo zadolžila, da oceni potrebo po spremembi te omejitve v štirih letih od datuma začetka uporabe uredbe.

Začasni sporazum ohranja krovna cilja za leti 2030 in 2040 glede minimalne vsebnosti reciklirane plastične embalaže. Sozakonodajalca sta se dogovorila, da bosta iz teh ciljev izvzeta plastična embalaža, ki jo je mogoče kompostirati, in embalaža, katere plastična sestavina predstavlja manj kot 5 % skupne teže embalaže. Komisija bo morala pregledati izvajanje ciljev za leto 2030 in oceniti izvedljivost ciljev za leto 2040. V sporazumu je Komisija tudi pozvana, da tri leta po začetku veljavnosti uredbe oceni stanje tehnološkega razvoja plastične embalaže na biološki osnovi in na podlagi te ocene določi trajnostne zahteve za vsebnost biološke osnove v plastični embalaži.

Nova pravila bi zmanjšala nepotrebno embalažo z določitvijo največ 50-odstotnega deleža praznega prostora v servisni embalaži, transportni embalaži in embalaži, ki jo uporabljajo e-trgovine ter od proizvajalcev in uvoznikov zahtevala, da zagotovijo čim manjšo težo in prostornino embalaže, razen za zaščitene modele embalaže (če je ta zaščita veljala že na dan začetka veljavnosti uredbe).

Cilji ponovne uporabe in obveznosti ponovnega polnjenja

V besedilu so določeni novi zavezujoči cilji ponovne uporabe za leto 2030 in okvirni cilji za leto 2040. Cilji se razlikujejo glede na vrsto embalaže, ki jo uporabljajo gospodarski subjekti: alkoholne in brezalkoholne pijače (razen vina in aromatiziranih vin, mleka in drugih hitro pokvarljivih pijač), transportna in prodajna embalaža (razen embalaže, ki se uporablja za nevarno blago ali opremo velikega obsega, in prožne embalaže v neposrednem stiku z živili) ter skupinska embalaža. Tudi kartonska embalaža je na splošno izvzeta iz teh zahtev.

Sporazum uvaja splošno obnovljivo petletno odstopanje od doseganja ciljev ponovne uporabe pod posebnimi pogoji, vključno s tem, da
• država članica, ki je izvzeta, za 5 odstotnih točk presega cilje recikliranja, ki jih je treba doseči do leta 2025, in se pričakuje, da bo za 5 odstotnih točk presegla cilje recikliranja do leta 2030
• država članica, ki je izvzeta, je na dobri poti, da doseže svoje cilje glede preprečevanja nastajanja odpadkov
• izvajalci so sprejeli poslovne načrte za preprečevanje nastajanja odpadkov in recikliranje, ki prispevajo k doseganju ciljev preprečevanja nastajanja odpadkov in recikliranja, določenih v uredbi
Nova pravila iz doseganja teh ciljev izvzemajo tudi mikropodjetja in uvajajo možnost, da gospodarski subjekti za doseganje ciljev ponovne uporabe pijač oblikujejo združenja do petih končnih distributerjev.
Sozakonodajalca sta določila obveznost, da morajo podjetja, ki se ukvarjajo z dostavo, strankam ponuditi možnost, da brez dodatnega plačila prinesejo lastne posode, v katere lahko natočijo hladne ali vroče pijače ali pripravljeno hrano. Poleg tega si morajo do leta 2030 prizadevati, da bodo 10 % izdelkov ponujali v embalaži, ki je primerna za ponovno uporabo.

Sistemi za vračilo depozitov (DRS)

V skladu z novimi pravili morajo države članice do leta 2029 zagotoviti, da letno ločeno zberejo vsaj 90 % plastičnih plastenk za enkratno uporabo in kovinske embalaže. Za dosego tega cilja morajo za te oblike embalaže vzpostaviti sisteme vračanja depozitov (DRS). Minimalne zahteve za DRS ne bodo veljale za sisteme, ki so bili vzpostavljeni že pred začetkom veljavnosti uredbe, če bodo ti sistemi do leta 2029 dosegli cilj 90 %.
Sozakonodajalci so se dogovorili, da bodo dodali izjemo od zahteve po uvedbi DRS za države članice, če bodo leta 2026 dosegle stopnjo ločenega zbiranja nad 80 % in če bodo predložile izvedbeni načrt s strategijo za dosego krovnega cilja 90 % ločenega zbiranja.

Omejitve za nekatere oblike embalaže

Nova pravila uvajajo omejitve za nekatere oblike embalaže, vključno s plastično embalažo za enkratno uporabo za sadje in zelenjavo, hrano in pijačo, začimbe, omake v sektorju HORECA, za majhne kozmetične in toaletne izdelke, ki se uporabljajo v nastanitvenem sektorju (npr. stekleničke šampona ali losjona za telo), ter za zelo lahke plastične vrečke (npr. tiste, ki se ponujajo na tržnicah za nepakirana živila).

Naslednji koraki

Začasni sporazum bo zdaj predložen v potrditev predstavnikom držav članic v Evropskem Svetu in parlamentarnemu odboru za okolje. Če bo besedilo odobreno, ga bosta morali obe instituciji po pregledu s strani pravnikov lingvistov uradno sprejeti, da bo lahko objavljeno v Uradnem listu EU in bo začelo veljati. Uredba se bo začela uporabljati 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti.

Vir: 1

Nova pravila ne prepovedujejo le izdelkov za ličenje, temveč tudi številne druge izdelke, ki vsebujejo bleščice. Namen te pobude je preprečiti negativne učinke mikroplastike na okolje in zdravje ljudi. Za izdelke za ličenje, ustnice in nohte bodo nova pravila veljala postopoma; bleščice, ki so v izdelkih, ki se izpirajo, bodo na voljo do 16. oktobra 2027, v izdelkih, ki jih ne izpiramo pa do 16. oktobra 2029. Leta 2030 bodo prepovedani sintetični polimerni mikrodelci, ki se uporabljajo za enkapsulacijo dišav. Leta 2031 bo prepoved veljala za granule, ki zapolnjujejo sintetične površine v športnih objektih. Nazadnje, leta 2035, bo prepoved razširjena na šminke, lake za nohte in izdelke za ličenje.

Ta odločitev je del strategije Evropske unije za boj proti onesnaževanju in ekološkemu prehodu. Evropska komisija pojasnjuje, da naj bi z novimi pravili preprečili izpust približno pol milijona ton mikroplastike v okolje. Čeprav bleščice predstavljajo razmeroma majhen del celotnega onesnaženja, je njihova odprava izjemnega pomena. Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius trdi, da je prepoved namernega dodajanja mikroplastike odgovor na resno zaskrbljenost glede okolja in zdravja ljudi. Sinkevičius poudarja, da so ti materiali že prisotni v naravi, pa tudi v hrani in pitni vodi.

Prepoved ne velja za bleščice iz biorazgradljivih, organskih ali v vodi topnih materialov.

Vir: 1

V zadnjem desetletju se je število predpisov ESG na svetovni ravni povečalo za 155 %, od leta 2011 pa je bilo po vsem svetu sprejetih 1.255 predpisov ESG. Podjetja po vsem svetu se spopadajo z zapletenostjo in množico predpisov ter so pogosto v zadregi, kako vzpostaviti in spremljati svoje trajnostne kazalnike in cilje.

Zato smo se v podjetju Interzero odločili pripraviti rešitev, ki je uporabniku prijazna in preprosta za vas, po drugi strani pa zelo kompleksna in podrobna za naše strokovnjake, ki podpirajo vaš proces.

Na webinarju boste izvedeli:

• Kaj je “trajnostno poročanje” in kateri so glavni ustrezni standardi?
• Kdaj in za koga je obvezno?
• Kaj je Trajnometer (Environmental Sustainabiloity Dashboard)  in kako lahko koristi vašemu podjetju?
• Kakšen je postopek pridobivanja podatkov, analize in poročanja o okoljskih ključnih kazalnikih uspešnosti?
• Kako vam lahko pomagamo izboljšati trajnostne pobude vaše organizacije, določiti cilje, spremljati napredek in na koncu izboljšati vašo splošno strategijo?

Začetek gradnje je pozdravil tudi Peter Hauk, minister za prehrano, podeželje in varstvo potrošnikov  v Baden-Württembergu, ki je povedal: »Vzpostavitev najsodobnejšega in največjega obrata za naknadno sortiranje odpadne embalaže v celotni Evropi v Walldürnu krepi lokacijo in je hkrati močna zaveza za potrditev Baden-Württemberga kot poslovnega in inovacijskega središča. Tovarna je pomemben gradnik na poti h krožnemu gospodarstvu, ki varčuje z viri, zmanjšuje odvisnost od surovin in varuje naše podnebje, hkrati pa zagotavlja, da se na podeželju razvijajo delovna mesta in ustvarjajo vrednosti«.

Axel Schweitzer, predsednik uprave in lastnik podjetja Interzero je dodal, da: »Ta projekt pomeni začetek novega obdobja na področju recikliranja plastike. Skupaj z našim močnim partnerjem, družbo OMV, uporabljamo naš inovativni postopek recikliranja, da bi plastiki, ki se trenutno sežiga, s kemičnim recikliranjem omogočili drugo življenje. Prepričan sem, da se s pomočjo kemičnega recikliranja stopnja recikliranja v Nemčiji lahko znatno poveča in se bo v prihodnosti tudi povečala. S tem bomo naredili še en velik korak bližje naši viziji sveta brez odpadkov. Iskrena hvala ekipam na obeh straneh, ki so to omogočile, pa tudi za podporo tukaj v mestu, okrožju in državi – ki ima zaradi našega obstoječega obrata že dobro tradicijo. Z novim obratom skupaj razvijamo Walldürn in okrožje Neckar-Odenwald v vodilno lokacijo za industrijo recikliranja v Evropi«.

Daniela Vlad, članica izvršnega odbora družbe OMV AG in izvršna podpredsednica za kemikalije in materiale: »Rada bi se zahvalila našemu partnerju v skupnem podjetju Interzero, našim tehničnim projektnim partnerjem in zlasti predanim podpornikom tukaj na kraju samem, ki z nami sodelujejo pri uresničevanju tega v prihodnost usmerjenega projekta. Nova sortirnica je tukaj, širitev tehnologije ReOil®, ki jo je razvila in patentirala družba OMV, ter s tem povezana širitev naših zmogljivosti ReOil® so nadaljnji mejniki v preoblikovanju družbe OMV«.

Direktorica podjetja Interzero Slovenija mag. Darja Figelj pa ob tem poudarja: »Podjetje Interzero je na osmih trgih v Evropi zavezano spoštovanju okolja ter ohranjanju naravnih virov. Lastna sortirnica za plastične odpadke za kemično recikliranje je korak naprej k zagotavljanju še bolj kakovostnih rešitev za naše stranke. Kemično recikliranje je namreč tehnologija prihodnosti, ki lahko poleg običajnega mehanskega recikliranja bistveno poveča delež ponovno uporabljene plastike in prihrani dragocene surovine pred sežiganjem. Tudi slovenske surovine bomo lahko odslej kemično reciklirali in to ob podpori strokovnjakov iz Interzera in OMV«.

Več o projektu: OMV and Interzero establish joint venture to build and operate Europe’s largest sorting facility for chemical recycling

Berlin/Köln. V znak priznanja za svojo celovito zavezanost in pionirski pristop “zero waste rešitev” bo vodilni evropski ponudnik storitev recikliranja leta 2024 prejel nemško nagrado za trajnostni razvoj v kategoriji “Industrija ravnanja z odpadki in recikliranja”. Podjetje Interzero in njegovih približno 2.000 sodelavcev, ki si prizadevajo doseči svet brez odpadkov, se je odpravilo na pot k trajnostni prihodnosti in svetu, v katerem je vredno živeti in v katerem se surovine sistematično reciklirajo, odpadkom se v največji možni meri izogibamo in ohranjajo se naravni viri.

“Zelo smo ponosni na to nagrado,” je dejal Dr. Axel Schweitzer, predsednik in lastnik Interzero. “Spodbuja nas, da si še naprej prizadevamo za spodbujanje krožne preobrazbe s strastjo. Če si to lahko zamislite, lahko tudi naredite: Skupaj s strankami in partnerji želimo doseči resnično trajnostno krožno gospodarstvo, da bi  učinkoviteje preprečevati preobremenjenost našega planeta. Velika hvala našim strankam, partnerjem in tudi naši ekipi.”

Podjetje Interzero s svojimi analognimi in digitalnimi rešitvami zaprtega kroga ter ekološko in ekonomsko učinkovitim recikliranjem surovin dosega jasno merljive okoljske učinke. Znanstveniki v Fraunhoferjevem inštitutu UMSICHT že 15 let raziskujejo konkretne učinke na podnebje in vire: Po podatkih študije UMSICHT “viri, prihranjeni z recikliranjem”, bi z upravljanjem približno 2,1 milijona ton reciklažnih materialov v zaprti zanki, Interzero je samo leta 2022 prihranil več kot 8,7 milijona ton primarnih surovin in preprečil približno milijon ton emisij toplogrednih plinov. Po izračunih organizacije Global Footprint Network (GFN) bi brez Interzerovih prizadevanj dan Zemljinega presežka leta 2023 dosegli 7 minut in 16 sekund prej (globalno) oziroma 4 ure in 20 minut prej (v Nemčiji).

Interzerovo azijsko sestrsko podjetje vse pogosteje uporablja modele zaprte zanke, prevzete iz Nemčije in Evrope, da bi spodbujalo ohranjanje virov tudi v Aziji. Tudi Interzerovo družbeno udejstvovanje se osredotoča na trajnostni razvoj, primer katerega je dolgoletno partnerstvo s košarkarskim klubom ALBA BERLIN. Kot sponzor in okoljski partner Interzero podpira večkratnega nemškega prvaka in pokalnega zmagovalca, da postane vrhunsko moštvo tudi z vidika trajnosti. In tudi to je uspešno: ALBA BERLIN je bila nominirana tudi za finalni krog letošnje nemške nagrade za trajnostni razvoj v kategoriji športnih podjetij.

16. nemško nagrado za trajnostni razvoj skupaj podeljujejo Zvezno ministrstvo za okolje, Združenje nemških gospodarskih in industrijskih zbornic (DIHK) in WWF podjetjem, ki so vodilna na področju trajnostne preobrazbe. Slovesna podelitev nagrad bo 23. novembra 2023 v Düsseldorfu.