Družba za ravnanje z odpadno embalažo, Interseroh, je preko sto udeležencem kongresa 0 odpadki 2.0 predstavila sodobne sisteme, pristope in orodja za ravnanje z odpadno embalažo in zelenim odpadom v podjetjih, dotaknili pa so se tudi novih zakonodajnih obveznosti na področju odpadne embalaže in odpadne električne ter elektronske opreme. Strokovna predavanja so spremljale predstavitve dobrih praks v uspešnih slovenskih gospodarskih družbah ter učinkovitih orodij, ki so v pomoč pri optimizaciji ravnanja z odpadki.
Po podatkih združenja Plastics Europe smo v letu 2015 v Evropski Uniji proizvedli okoli 48 milijonov ton novih plastičnih materialov. »Približno 60 odstotkov oziroma 26 milijonov ton teh materialov postane v manj kot letu dni odpadek in s temi odpadki je treba ustrezno ravnati. Izjemno učinkovit postopek pri ravnanju s plastičnimi odpadki je Recycled-Resource, ki temelji na dolgoletnem raziskovalnem delu mednarodne skupine Alba, kamor sodi tudi hčerinsko podjetje Interseroh. Značilnost postopka Recycled-Resource je tako imenovani »up- cycling« proces, ki odpadni plastiki zagotavlja novo življenje, saj omogoča, da se iz nepovratne odpadne plastične embalaže proizvedejo visoko kakovostni reciklirani plastični materiali, ki imajo primerljive ali boljše tehnične lastnosti kot materiali iz primarnih virov,« je pojasnila dr. Manica Ulčnik-Krump, vodja poslovne enote Recycled- Resource Interseroh Dienstleistungs GmbH ter direktorica Interseroh Plastics R&D d.o.o., v okviru katerega deluje Interserohov kompetenčni center za recikliranje plastičnih materialov.
Proces Recycled-Resource temelji na pametni ponovni uporabi odpadnih plastičnih materialov in dosega rast vrednosti materiala v vsakem njegovem nadaljnjem življenjskem ciklu, česar z običajnimi postopki recikliranja ni mogoče doseči.
Zakonodajne spremembe prinašajo nove obveznosti
Julija 2017 je v veljavo stopila sprememba Uredbe o embalaži in odpadni embalaži. Na kongresu sta bili zato predstavljeni dve ključni spremembi, pomembni za gospodarske družbe. Po novem se morajo v evidenco na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) vpisati in voditi lastne evidence vsi embalerji, pridobitelji blaga in embalaže, torej vse pravne osebe, ki dajejo embalažo v promet. Izjema so podjetja, ki plačujejo okoljsko dajatev za odpadno embalažo. V novi uredbi je poudarek tudi na plastičnih vrečkah, ki distributerje zavezuje k vodenju evidence o številu zelo lahkih plastičnih vrečk.
Uredba o odpadni električni in elektronski opremi, ki je bila sprejeta leta 2015 in prav tako spremenjena v juliju 2017, opredeljuje, da morajo proizvajalci električne in elektronske opreme (EEO) spremeniti seznam razredov s 1. januarjem 2018, kar v praksi pomeni, da morajo takrat tudi pričeti z vodenjem evidenc. Vsaka sprememba zakonodaje pa prinese nove obveznosti, pa tudi nove kazni v primeru, da inšpekcijski nadzor pokaže na nepravilnosti. Na kongresu so se udeleženci seznanili s potekom inšpekcijskega nadzora, z ukrepanjem in sankcioniranjem inšpektorja ter s priporočili za aktivno sodelovanje. »S poznavanjem posameznih postopkov dosežemo, da inšpekcijski nadzor ni stresen in da nima posledic,« je dejala Polonca Poljanec Perič, direktorica podjetja Environ, ki je vrsto let delovala kot inšpektorica za okolje.
Dobre prakse ravnanja z odpadki v slovenskih gospodarskih družbah
V Tušu kot družbeno in okoljsko odgovorno podjetje na področju ravnanja z odpadki sodeluje z družbo Interseroh. »Danes smo izjemno ponosni na kar 70-odstotno zmanjšanje števila odvozov odpadkov v primerjavi s preteklimi leti. Odpadnemu materialu, ki ga po novem učinkovito sortiramo in stisnemo, smo za kar 30 odstotkov povečali vrednost, posledično pa je le 40 odstotkov našega osrednjega skladišča zapolnjenega z embalažo. V sodelovanju s podjetjem Interseroh nameravamo še izboljšati sortiranje odpadne embalaže in dodatno zmanjšati količine materialov, ki jih ni mogoče reciklirati, torej poskrbeti za še bolj učinkovito in kakovostno zmanjševanje količine odpadkov,« je dejal Matej Denovnik iz Tuša.
V družbi BTC so na področju trajnostne strategije leta 2012 zasnovali projekt Misija: Zeleno, ki danes predstavlja poslovni steber in poslovno enoto družbe, ki uresničuje številne projekte in aktivnosti znotraj 7 misij: energetska učinkovitost, varčno z vodo, odpadki za surovine, zeleni promet, varnost za vse, družbeno odgovornost ter inovativnost. Na področju ravnanja z odpadki zasledujejo temeljni cilj povečevanja deleža sekundarnih surovin v celotnih odpadkih. V družbi BTC so v letu 2016 skupaj s poslovnimi partnerji zbrali 3.831 ton različnih odpadkov, kar pomeni, da vsak mesec zberejo približno 320 ton odpadkov. Odpadke na ekoloških postajah ločujejo na 28 frakcij (18 frakcij sekundarnih surovin), delež ločenih odpadkov na izvoru pa je v letu 2016 znašal 63%. »Z uresničevanjem strategije trajnostnega razvoja, ki združuje projekte in aktivnosti s področja okoljske in družbene odgovornosti, postaja družba BTC pomembno gonilo zelene preobrazbe družbe«, je dejal Miha Mermal, direktor poslovne enote Misija: Zeleno iz BTC.