Podjetji bosta Junake ponovno podprli pri zbiranju odpadnih plastenk za pomoč otrokom, obolelim za rakom, ter obenem prispevali k zmanjševanju onesnaževanja okolja in večjemu recikliranju embalaže. Tudi tokrat bodo v treh izbranih Lidlovih trgovinah zagotovili prostor za zbiranje odpadnih plastenk, sredstva od njihove prodaje pa bodo namenili društvu. Lidl Slovenija se je ob tem zavezal še k dodatni donaciji 10.000 evrov. Akcija bo potekala med 15. julijem in 30. septembrom 2024.
Prebivalce Slovenije, ki so množično sodelovali v prvi akciji, je poleg srčnosti in globokega čuta za sočloveka vodila tudi močna okoljska ozaveščenost. Lidl Slovenija in Interzero Slovenija pa sta poskrbela za trajnostno ravnanje z zbranimi plastenkami ter omogočila pravilno recikliranje plastenk in ponovno uporabo za nov izdelek; tako nobena zbrana plastenka ni končala v naravi in onesnaževala okolja, k čemur se partnerja zavezujeta tudi tokrat.
Cilj je zbrati vsaj 350.000 plastenk ter izkupiček od prodaje in dodatno donacijo nameniti za Junake 3. nadstropja
Snovalci akcije so si postavili cilj, da v dobrih dveh mesecih, kolikor bo trajala akcija, zberejo vsaj 350.000 plastenk. Avtomat sprejema:
- prazne plastenke pijač s prostornino 100 ml do 3 l;
- plastenke ne smejo biti stisnjene, zamaški in črtne kode naj ostanejo na plastenkah;
- štejejo samo plastenke, ki so oddane v avtomat (plastenk ne puščamo pred trgovino ali avtomatom);
Avtomat ne sprejema: pločevink, steklenic, plastenk olja in kisa, čistil, šamponov.
Sredstva, ki jih bo od prodaje plastenk iztržilo podjetje Interzero Slovenija, bodo predana društvu Junaki 3. nadstropja, kjer jih bodo namenili za pomoč otrokom, obolelim za rakom, in njihovim družinam. Na leto v Sloveniji za rakom zboli od 70 do 80 otrok, rak pa je tudi najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, starih od 5 do 14 let.
»Ob prvi akciji zbiranja plastenk si nismo niti približno predstavljali, kakšno bo zanimanje javnosti, takoj po zaključku pa smo prejeli več vprašanj o nadaljevanju zbiranja, zato smo bili informacije o ponovni akciji res veseli. Upamo, da se bo Slovenija tudi tokrat povezala v tej krasni akciji, ki združuje dobrodelnost in skrb za okolje, in bomo ponovno zbrali veliko število plastenk, ki bi sicer pristale med preostalo embalažo ali celo med mešanimi odpadki. Smo povsem neprofitno humanitarno društvo, zato nam vsaka oddana plastenka res veliko pomeni. Prejšnja akcija nam je omogočila zagon humanitarnega sklada za pomoč družinam otrok z rakom, z novo akcijo pa bi želeli družinam otrok z rakom omogočiti še kakšno nepozabno doživetje. Kavcijski sistem po zgledu Nemčije bi lahko tudi v Sloveniji pomenil veliko dodano vrednost za humanitarna društva,« je povedala Urška Kolenc, predsednica društva Junaki 3. nadstropja.
Poleg izkupička od prodaje plastenk, ki ga bo društvo Junaki 3. nadstropja namenilo za sklad za humanitarno pomoč, bo Lidl Slovenija Junakom namenil še dodatno donacijo v znesku 10.000 evrov. Ob koncu prve izvedbe akcije so skupaj s podjetjem Interzero Slovenija malim junakom predali 35.452 evrov.
»Ob začetku druge akcije Plastenke za Junake vse prebivalce Slovenije vabimo, da ponovno združimo moči za dober namen z dvojno koristjo: pomagati malim junakom in njihovim družinam, obenem pa prispevati k zmanjševanju onesnaževanja okolja. Skupaj lahko z majhnimi dejanji ustvarjamo velike spremembe,« je povedala Metka Šilar Šturm, vodja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.
Prazne plastenke pijač zbirajo v treh Lidlovih trgovinah
Od 15. julija 2024 naprej bodo v treh Lidlovih trgovinah – v Ljubljani na Toplarniški ulici, v Mariboru na Titovi cesti in v Kranju na Šucevi ulici – ponovno postavljene posebne naprave za zbiranje, kamor lahko vsak odda odpadne plastenke pijač. Ločeno zbrana odpadna plastika bo v celoti predana družbi za ravnanje z odpadno embalažo Interzero Slovenija, ki bo poskrbela za ustrezno recikliranje in ponovno uporabo. Tako bodo pripomogli k ohranjanju okolja, saj se v tem primeru za proizvodnjo novih proizvodov ne bodo uporabile primarne surovine, temveč reciklati. Ko iz odpadne plastenke proizvedemo novo plastenko, zmanjšamo potrebo po na novo proizvedeni plastiki.
»V Interzeru Slovenija smo prepričani, da je Slovenija zrela za uvedbo kavcijskega sistema, kar dokazujejo tudi izjemni rezultati spomladanske humanitarne akcije z Lidlom Slovenija in Junaki 3. nadstropja. Interzero sodeluje v petih različnih kavcijskih sistemih v Evropi in zato predlaga, da Slovenija sledi nemškemu sistemu, ki ga je pred desetletji za Nemčijo razvil prav Interzero. Kavcijski sistem je temelj za preudarno ravnanje z odpadki, ki so za okolje najbolj obremenjujoči, kot so plastenke in drugi izdelki iz PET za enkratno uporabo. Če potrošniki pravilno odložijo plastenko, zagotovijo material za nastanek nove plastenke, saj se plastenke, ki so pravilno odložene, lahko ponovno uporabijo. Pomembno je, da se zavedamo, da se plastenka, odvržena v naravo, razgrajuje kar 450 let in povzroča nepovratno škodo okolju,« je ob začetku nove akcije povedala mag. Darja Figelj, direktorica podjetja Interzero Slovenija.
V Lidlu Slovenija si prizadevajo za manj plastike v okolju in podpirajo uvedbo kavcijskega sistema
V Lidlu Slovenija trajnostni odnos do okolja postavljajo v središče svojega delovanja. Ravnanje s plastiko upravljajo prek integrirane strategije REset plastic družb Skupine Schwarz, kamor sodi tudi Skupina Lidl. V okviru skupine so si postavili cilj, da bodo do leta 2025 za 20 odstotkov zmanjšali uporabo plastičnih materialov ter da bo v embalaži lastnih blagovnih znamk uporabljeno vsaj 25 odstotkov reciklata.
Tudi zato v Lidlu Slovenija pozdravljajo in podpirajo prizadevanja za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji, s katerim bi zmanjšali vpliv plastike na okolje. S tem bi pripomogli k skupnemu doseganju okoljskih ciljev, ki jih narekuje direktiva Evropske unije. Ta od držav članic zahteva, da do leta 2025 zagotovijo, da plastenke vsebujejo najmanj 25 odstotkov reciklirane plastike, do leta 2030 pa vsaj 30 odstotkov. Hkrati direktiva narekuje, da članice za namene recikliranja povečajo delež ločeno zbranih odpadnih plastenk na 77 odstotkov do leta 2025, do leta 2029 pa mora ta delež zrasti na 90 odstotkov.
Kavcijski sistem že uspešno deluje v 13 evropskih državah, prvi so ga vzpostavili na Švedskem, do leta 2025 pa ga nameravajo vpeljati še v petih državah.
