Predlog upošteva celoten življenjski cikel embalaže. Določa zahteve za zagotovitev varne in trajnostne embalaže, saj zahteva, da je vsa embalaža primerna za recikliranje in da je prisotnost pogojno nevarnih snovi čim manjša. Določa tudi zahteve za uskladitev označevanja, za namen izboljšanja obveščenosti potrošnikov. V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki je cilj predloga znatno zmanjšati nastajanje odpadne embalaže z določitvijo zavezujočih ciljev glede ponovne uporabe, omejitvijo nekaterih vrst embalaže za enkratno uporabo in zahtevo, da gospodarski subjekti čim bolj zmanjšajo količino uporabljene embalaže.
Dosežen dogovor je začasen, dokler ga obe instituciji uradno ne sprejmeta.

Glavni elementi sporazuma

Trajnostne zahteve in vsebnost reciklatov

Besedilo začasnega sporazuma ohranja večino trajnostnih zahtev za vso embalažo na trgu in glavne cilje, ki jih je predlagala Komisija.
Z uvedbo omejitve dajanja na trg embalaže, ki prihaja v stik z živili in vsebuje per- in polifluorirane alkilne snovi(PFAS), ki presegajo določene mejne vrednosti, pa zaostruje zahteve za snovi v embalaži. Da bi se izognili prekrivanju z drugimi zakonodajnimi akti, sta sozakonodajalca Komisijo zadolžila, da oceni potrebo po spremembi te omejitve v štirih letih od datuma začetka uporabe uredbe.

Začasni sporazum ohranja krovna cilja za leti 2030 in 2040 glede minimalne vsebnosti reciklirane plastične embalaže. Sozakonodajalca sta se dogovorila, da bosta iz teh ciljev izvzeta plastična embalaža, ki jo je mogoče kompostirati, in embalaža, katere plastična sestavina predstavlja manj kot 5 % skupne teže embalaže. Komisija bo morala pregledati izvajanje ciljev za leto 2030 in oceniti izvedljivost ciljev za leto 2040. V sporazumu je Komisija tudi pozvana, da tri leta po začetku veljavnosti uredbe oceni stanje tehnološkega razvoja plastične embalaže na biološki osnovi in na podlagi te ocene določi trajnostne zahteve za vsebnost biološke osnove v plastični embalaži.

Nova pravila bi zmanjšala nepotrebno embalažo z določitvijo največ 50-odstotnega deleža praznega prostora v servisni embalaži, transportni embalaži in embalaži, ki jo uporabljajo e-trgovine ter od proizvajalcev in uvoznikov zahtevala, da zagotovijo čim manjšo težo in prostornino embalaže, razen za zaščitene modele embalaže (če je ta zaščita veljala že na dan začetka veljavnosti uredbe).

Cilji ponovne uporabe in obveznosti ponovnega polnjenja

V besedilu so določeni novi zavezujoči cilji ponovne uporabe za leto 2030 in okvirni cilji za leto 2040. Cilji se razlikujejo glede na vrsto embalaže, ki jo uporabljajo gospodarski subjekti: alkoholne in brezalkoholne pijače (razen vina in aromatiziranih vin, mleka in drugih hitro pokvarljivih pijač), transportna in prodajna embalaža (razen embalaže, ki se uporablja za nevarno blago ali opremo velikega obsega, in prožne embalaže v neposrednem stiku z živili) ter skupinska embalaža. Tudi kartonska embalaža je na splošno izvzeta iz teh zahtev.

Sporazum uvaja splošno obnovljivo petletno odstopanje od doseganja ciljev ponovne uporabe pod posebnimi pogoji, vključno s tem, da
• država članica, ki je izvzeta, za 5 odstotnih točk presega cilje recikliranja, ki jih je treba doseči do leta 2025, in se pričakuje, da bo za 5 odstotnih točk presegla cilje recikliranja do leta 2030
• država članica, ki je izvzeta, je na dobri poti, da doseže svoje cilje glede preprečevanja nastajanja odpadkov
• izvajalci so sprejeli poslovne načrte za preprečevanje nastajanja odpadkov in recikliranje, ki prispevajo k doseganju ciljev preprečevanja nastajanja odpadkov in recikliranja, določenih v uredbi
Nova pravila iz doseganja teh ciljev izvzemajo tudi mikropodjetja in uvajajo možnost, da gospodarski subjekti za doseganje ciljev ponovne uporabe pijač oblikujejo združenja do petih končnih distributerjev.
Sozakonodajalca sta določila obveznost, da morajo podjetja, ki se ukvarjajo z dostavo, strankam ponuditi možnost, da brez dodatnega plačila prinesejo lastne posode, v katere lahko natočijo hladne ali vroče pijače ali pripravljeno hrano. Poleg tega si morajo do leta 2030 prizadevati, da bodo 10 % izdelkov ponujali v embalaži, ki je primerna za ponovno uporabo.

Sistemi za vračilo depozitov (DRS)

V skladu z novimi pravili morajo države članice do leta 2029 zagotoviti, da letno ločeno zberejo vsaj 90 % plastičnih plastenk za enkratno uporabo in kovinske embalaže. Za dosego tega cilja morajo za te oblike embalaže vzpostaviti sisteme vračanja depozitov (DRS). Minimalne zahteve za DRS ne bodo veljale za sisteme, ki so bili vzpostavljeni že pred začetkom veljavnosti uredbe, če bodo ti sistemi do leta 2029 dosegli cilj 90 %.
Sozakonodajalci so se dogovorili, da bodo dodali izjemo od zahteve po uvedbi DRS za države članice, če bodo leta 2026 dosegle stopnjo ločenega zbiranja nad 80 % in če bodo predložile izvedbeni načrt s strategijo za dosego krovnega cilja 90 % ločenega zbiranja.

Omejitve za nekatere oblike embalaže

Nova pravila uvajajo omejitve za nekatere oblike embalaže, vključno s plastično embalažo za enkratno uporabo za sadje in zelenjavo, hrano in pijačo, začimbe, omake v sektorju HORECA, za majhne kozmetične in toaletne izdelke, ki se uporabljajo v nastanitvenem sektorju (npr. stekleničke šampona ali losjona za telo), ter za zelo lahke plastične vrečke (npr. tiste, ki se ponujajo na tržnicah za nepakirana živila).

Naslednji koraki

Začasni sporazum bo zdaj predložen v potrditev predstavnikom držav članic v Evropskem Svetu in parlamentarnemu odboru za okolje. Če bo besedilo odobreno, ga bosta morali obe instituciji po pregledu s strani pravnikov lingvistov uradno sprejeti, da bo lahko objavljeno v Uradnem listu EU in bo začelo veljati. Uredba se bo začela uporabljati 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti.

Vir: 1