Vlada Republike Slovenije je na svoji 122. redni seji sprejela Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o baterijah in odpadnih baterijah.

Nova uredba bo omogočila izvajanje Uredbe (EU) 2023/1542, ki si postavlja ambiciozne cilje: krepitev notranjega trga, spodbujanje krožnega gospodarstva ter zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in družbo v celotnem življenjskem ciklu baterij.

Uredba zajema vse vrste baterij, od prenosnih do industrijskih in tistih za električna vozila. Namenjena je izboljšanju varnosti, spodbujanju trajnostne proizvodnje ter zagotavljanju poštenih konkurenčnih pogojev na trgu.

Ključne novosti uredbe:

• Obsežnejše obveznosti za proizvajalce, uvoznike in distributerje: Določene so stroge zahteve glede skladnosti izdelkov, označevanja in ravnanja z odpadnimi baterijami.
• Ojačan nadzor: Različni inšpektorati bodo nadzorovali različne vidike trženja, uporabe in odstranjevanja baterij, da se zagotovi spoštovanje predpisov.
• Jasna razdelitev pristojnosti: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo pristojno za trženje baterij, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa za ravnanje z odpadnimi baterijami.
• Kazni za kršitve: Za neupoštevanje določil uredbe so predvidene ustrezne kazni.

Zakaj je ta uredba pomembna?

Uredba je del širšega prizadevanja za prehod na bolj trajnostno gospodarstvo. S spodbujanjem recikliranja, podaljševanja življenjske dobe baterij in zmanjševanja količine odpadkov prispeva k ohranjanju naravnih virov in zmanjševanju okoljske obremenitve.

Vse to bo omogočilo:

• Varnejše in bolj zanesljive baterije.
• Spodbujanje inovacij in razvoja novih tehnologij.
• Krepitev evropske industrije baterij.
• Boljšo zaščito potrošnikov.

Več o sprejeti Uredbi si lahko ogledate na povezavah:

Sprejeta Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o baterijah in odpadnih baterijah | GOV.SI

Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o baterijah in odpadnih baterijah (PISRS)

Navedena sprejeta Uredba je prvi korak k novim zahtevam EU Uredbe o ravnanju z baterijami in odpadnimi baterijami, ki jih bomo morali implementirati tudi v Sloveniji.

Interzero je eden vodilnih ponudnikov storitev na področju zapiranja proizvodnih, snovnih in logističnih zank ter vodilni ponudnik inovacij na področju recikliranja plastike z največjo zmogljivostjo sortiranja v Evropi. V skladu z vodilnim načelom „rešitev za svet brez odpadkov“ podjetje podpira več kot 50 000 strank po vsej Evropi pri odgovornem ravnanju z materiali, ki jih je mogoče reciklirati, ter jim tako pomaga izboljšati lastno trajnostno uspešnost in ohranjati primarne vire. S približno 2.000 zaposlenimi podjetje dosega promet v višini več kot ene milijarde evrov (2021). Po podatkih Fraunhofer UMSICHT bi lahko Interzerove dejavnosti recikliranja samo leta 2022 prihranile milijon ton toplogrednih plinov v primerjavi s primarno proizvodnjo in več kot 8,7 milijona ton primarnih surovin. Kot pionir krožnega gospodarstva je družba Interzero dobitnik nemške nagrade za trajnostni razvoj in s tem povezane posebne nagrade na področju preobrazbe „Viri“ za leto 2024. Za dodatne informacije obiščite spletno stran www.interzero.de/en.

Interzero je eden vodilnih ponudnikov storitev na področju zapiranja proizvodnih, snovnih in logističnih zank ter vodilni ponudnik inovacij na področju recikliranja plastike z največjo zmogljivostjo sortiranja v Evropi. V skladu z vodilnim načelom „rešitev za svet brez odpadkov“ podjetje podpira več kot 50 000 strank po vsej Evropi pri odgovornem ravnanju z materiali, ki jih je mogoče reciklirati, ter jim tako pomaga izboljšati lastno trajnostno uspešnost in ohranjati primarne vire. S približno 2.000 zaposlenimi podjetje dosega promet v višini več kot ene milijarde evrov (2021). Po podatkih Fraunhofer UMSICHT bi lahko Interzerove dejavnosti recikliranja samo leta 2022 prihranile milijon ton toplogrednih plinov v primerjavi s primarno proizvodnjo in več kot 8,7 milijona ton primarnih surovin. Kot pionir krožnega gospodarstva je družba Interzero dobitnik nemške nagrade za trajnostni razvoj in s tem povezane posebne nagrade na področju preobrazbe „Viri“ za leto 2024. Za dodatne informacije obiščite spletno stran www.interzero.de/en.

Environmental Sustainability Dashboard (ESD) je rešitev podjetja Interzero, ki je namenjena usmerjanju in podpori strank pri vključevanju trajnosti v njihovo poslovno strategijo. ESD obsega več korakov, od analize konteksta do oblikovanja akcijskega načrta za trajnostni razvoj. Med temi koraki je ključni element orodje ESD, spletna platforma, ki je zasnovana za pomoč podjetjem pri izračunavanju različnih okoljskih, družbenih in upravljavskih vplivov, povezanih z njihovimi glavnimi dejavnostmi in/ali izdelki.

Ocena vpliva upošteva različne razsežnosti, kot so emisije, energija, materiali, voda in odpadki. Izračunati je mogoče številne izhodne ključne kazalnike uspešnosti (KPI), kot so emisije toplogrednih plinov ali okoljski odtis materialov. Za vsako dimenzijo so potrebni posebni podatki za izračun ustreznega sklopa izhodnih kazalnikov. Tako vhodni kot izhodni podatki so izbrani in ustvarjeni na podlagi splošno uporabljenih standardov, kot je Global Reporting Initiative, in referenčne literature.

Izhodne informacije se lahko uporabijo ne le za komunikacijske namene, temveč tudi za tehnične ocene, podjetje pa jih lahko vključi v svoje poročilo o trajnostnem razvoju podjetja. V ESD lahko sodelujejo podjetja vseh velikosti, ne glede na to, ali ponujajo storitve ali izdelke.

Podjetji bosta Junake ponovno podprli pri zbiranju odpadnih plastenk za pomoč otrokom, obolelim za rakom, ter obenem prispevali k zmanjševanju onesnaževanja okolja in večjemu recikliranju embalaže. Tudi tokrat bodo v treh izbranih Lidlovih trgovinah zagotovili prostor za zbiranje odpadnih plastenk, sredstva od njihove prodaje pa bodo namenili društvu. Lidl Slovenija se je ob tem zavezal še k dodatni donaciji 10.000 evrov. Akcija bo potekala med 15. julijem in 30. septembrom 2024.

Prebivalce Slovenije, ki so množično sodelovali v prvi akciji, je poleg srčnosti in globokega čuta za sočloveka vodila tudi močna okoljska ozaveščenost. Lidl Slovenija in Interzero Slovenija pa sta poskrbela za trajnostno ravnanje z zbranimi plastenkami ter omogočila pravilno recikliranje plastenk in ponovno uporabo za nov izdelek; tako nobena zbrana plastenka ni končala v naravi in onesnaževala okolja, k čemur se partnerja zavezujeta tudi tokrat.

Cilj je zbrati vsaj 350.000 plastenk ter izkupiček od prodaje in dodatno donacijo nameniti za Junake 3. nadstropja

Snovalci akcije so si postavili cilj, da v dobrih dveh mesecih, kolikor bo trajala akcija, zberejo vsaj 350.000 plastenk. Avtomat sprejema:

• prazne plastenke pijač s prostornino 100 ml do 3 l;
• plastenke ne smejo biti stisnjene, zamaški in črtne kode naj ostanejo na plastenkah;
• štejejo samo plastenke, ki so oddane v avtomat (plastenk ne puščamo pred trgovino ali avtomatom);

Avtomat ne sprejema: pločevink, steklenic, plastenk olja in kisa, čistil, šamponov.

Sredstva, ki jih bo od prodaje plastenk iztržilo podjetje Interzero Slovenija, bodo predana društvu Junaki 3. nadstropja, kjer jih bodo namenili za pomoč otrokom, obolelim za rakom, in njihovim družinam. Na leto v Sloveniji za rakom zboli od 70 do 80 otrok, rak pa je tudi najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, starih od 5 do 14 let.

»Ob prvi akciji zbiranja plastenk si nismo niti približno predstavljali, kakšno bo zanimanje javnosti, takoj po zaključku pa smo prejeli več vprašanj o nadaljevanju zbiranja, zato smo bili informacije o ponovni akciji res veseli. Upamo, da se bo Slovenija tudi tokrat povezala v tej krasni akciji, ki združuje dobrodelnost in skrb za okolje, in bomo ponovno zbrali veliko število plastenk, ki bi sicer pristale med preostalo embalažo ali celo med mešanimi odpadki. Smo povsem neprofitno humanitarno društvo, zato nam vsaka oddana plastenka res veliko pomeni. Prejšnja akcija nam je omogočila zagon humanitarnega sklada za pomoč družinam otrok z rakom, z novo akcijo pa bi želeli družinam otrok z rakom omogočiti še kakšno nepozabno doživetje. Kavcijski sistem po zgledu Nemčije bi lahko tudi v Sloveniji pomenil veliko dodano vrednost za humanitarna društva,« je povedala Urška Kolenc, predsednica društva Junaki 3. nadstropja.

Poleg izkupička od prodaje plastenk, ki ga bo društvo Junaki 3. nadstropja namenilo za sklad za humanitarno pomoč, bo Lidl Slovenija Junakom namenil še dodatno donacijo v znesku 10.000 evrov. Ob koncu prve izvedbe akcije so skupaj s podjetjem Interzero Slovenija malim junakom predali 35.452 evrov.

»Ob začetku druge akcije Plastenke za Junake vse prebivalce Slovenije vabimo, da ponovno združimo moči za dober namen z dvojno koristjo: pomagati malim junakom in njihovim družinam, obenem pa prispevati k zmanjševanju onesnaževanja okolja. Skupaj lahko z majhnimi dejanji ustvarjamo velike spremembe,« je povedala Metka Šilar Šturm, vodja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.

Prazne plastenke pijač zbirajo v treh Lidlovih trgovinah

Od 15. julija 2024 naprej bodo v treh Lidlovih trgovinah – v Ljubljani na Toplarniški ulici, v Mariboru na Titovi cesti in v Kranju na Šucevi ulici – ponovno postavljene posebne naprave za zbiranje, kamor lahko vsak odda odpadne plastenke pijač. Ločeno zbrana odpadna plastika bo v celoti predana družbi za ravnanje z odpadno embalažo Interzero Slovenija, ki bo poskrbela za ustrezno recikliranje in ponovno uporabo. Tako bodo pripomogli k ohranjanju okolja, saj se v tem primeru za proizvodnjo novih proizvodov ne bodo uporabile primarne surovine, temveč reciklati. Ko iz odpadne plastenke proizvedemo novo plastenko, zmanjšamo potrebo po na novo proizvedeni plastiki.

»V Interzeru Slovenija smo prepričani, da je Slovenija zrela za uvedbo kavcijskega sistema, kar dokazujejo tudi izjemni rezultati spomladanske humanitarne akcije z Lidlom Slovenija in Junaki 3. nadstropja. Interzero sodeluje v petih različnih kavcijskih sistemih v Evropi in zato predlaga, da Slovenija sledi nemškemu sistemu, ki ga je pred desetletji za Nemčijo razvil prav Interzero. Kavcijski sistem je temelj za preudarno ravnanje z odpadki, ki so za okolje najbolj obremenjujoči, kot so plastenke in drugi izdelki iz PET za enkratno uporabo. Če potrošniki pravilno odložijo plastenko, zagotovijo material za nastanek nove plastenke, saj se plastenke, ki so pravilno odložene, lahko ponovno uporabijo. Pomembno je, da se zavedamo, da se plastenka, odvržena v naravo, razgrajuje kar 450 let in povzroča nepovratno škodo okolju,« je ob začetku nove akcije povedala mag. Darja Figelj, direktorica podjetja Interzero Slovenija.

V Lidlu Slovenija si prizadevajo za manj plastike v okolju in podpirajo uvedbo kavcijskega sistema

V Lidlu Slovenija trajnostni odnos do okolja postavljajo v središče svojega delovanja. Ravnanje s plastiko upravljajo prek integrirane strategije REset plastic družb Skupine Schwarz, kamor sodi tudi Skupina Lidl. V okviru skupine so si postavili cilj, da bodo do leta 2025 za 20 odstotkov zmanjšali uporabo plastičnih materialov ter da bo v embalaži lastnih blagovnih znamk uporabljeno vsaj 25 odstotkov reciklata.

Tudi zato v Lidlu Slovenija pozdravljajo in podpirajo prizadevanja za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji, s katerim bi zmanjšali vpliv plastike na okolje. S tem bi pripomogli k skupnemu doseganju okoljskih ciljev, ki jih narekuje direktiva Evropske unije. Ta od držav članic zahteva, da do leta 2025 zagotovijo, da plastenke vsebujejo najmanj 25 odstotkov reciklirane plastike, do leta 2030 pa vsaj 30 odstotkov. Hkrati direktiva narekuje, da članice za namene recikliranja povečajo delež ločeno zbranih odpadnih plastenk na 77 odstotkov do leta 2025, do leta 2029 pa mora ta delež zrasti na 90 odstotkov.

Kavcijski sistem že uspešno deluje v 13 evropskih državah, prvi so ga vzpostavili na Švedskem, do leta 2025 pa ga nameravajo vpeljati še v petih državah.

Bralci se lahko med drugim veselijo intervjuja med Britto von Selchow in priznano strokovnjakinjo za trajnost Sabine Braun o pomenu skupnih pristopov v krožnem gospodarstvu ter vpogleda v nov obrat za recikliranje PET v Liebenauu. Poudarek bo tudi na različnih primerih strank: na primer mednarodno dejavno modno podjetje Marc Cain, ki je zgleden primer, kako lahko tekstilna industrija postane bolj trajnostna. Članek z naslovom „The best for the rest“ je posvečen kemičnemu recikliranju in prikazuje, kako Interzero še naprej oblikuje vizijo sveta brez odpadkov.

„Win-win“ – tega ne povezujemo le z dvojno zmago na Nemški nagradi za trajnostni razvoj 2024, temveč predvsem s prednostmi, ki jih krožne rešitve prinašajo podjetjem in okolju. Interzerova nova trajnostna revija kaže, kako raznoliki so lahko pristopi, ki prispevajo k zapiranju zank in ustvarjanju trajnostnih perspektiv za podjetja. Na to smo ponosni,“ pravi Sybilla Merian, vodja za trajnostni razvoj v podjetju Interzero.

Revija o trajnosti je na voljo za prenos na spletni strani podjetja Interzero.

Trije ključni elementi nove Uredbe o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) so:

Opredelitev recikliranja/kemičnega recikliranja.

Uredba vsebuje dvostopenjsko opredelitev recikliranja: “recikliranje materialov”, ki vključuje vsako ponovno predelavo materiala v drug material, razen energetske predelave, uporabe kot gorivo, zasipavanja in biološke obdelave odpadkov; in “visokokakovostno recikliranje”, pri katerem na podlagi ohranjenih tehničnih lastnosti nastajajo materiali enakovredne kakovosti kot v izvirniku in ki se lahko ponovno uporabijo v isti uporabi (tj. mehansko recikliranje živilske kakovosti). Zanimivo je, da se recikliranje materialov ne upošteva pri doseganju ciljev EU na ravni države glede recikliranja, vendar se zdi, da se upošteva pri izpolnjevanju zahtev glede reciklirane vsebine na ravni izdelka.

Nova pravila za določanje možnosti recikliranja.

Nova uredba zahteva, da mora biti embalaža zasnovana za recikliranje. Poleg tega morajo smernice za oblikovanje upoštevati, ali se embalaža dejansko reciklira. Čeprav bo leta 2030 izvedena začetna ocena na podlagi podatkov, sporočenih v obdobju 2025-2030, se bo ta del izvajal počasi. To pomeni znatno povečanje strogosti meril za oblikovanje za recikliranje.

Če potrebujete pomoč pri analizi reciklabilnosti vaše embalaže vas vabimo, da si ogledate kako vam lahko pomagamo tukaj.

Sistemi vračanja depozitov, cilji ponovne uporabe in ponovnega polnjenja.

Zakonodaja od držav članic zahteva, da vzpostavijo sisteme vračanja depozitov za plastično embalažo v podporo cilju 90-odstotnega ločenega zbiranja. Zakon določa cilj 40-odstotne ponovne uporabe do leta 2030 za transportno in prodajno embalažo (vključno z embalažo za e-trgovino), kot so palete, zaboji ter ovoji in trakovi. Zakon vključuje tudi 10-odstotni cilj ponovne uporabe za sektor gostinskih lokalov in zahtevo, da morajo podjetja posameznikom omogočiti, da si sami napolnijo embalažo.

Več o novi uredbi si lahko preberete tukaj: Uredba o embalaži in odpadni embalaži

Prebivalci Slovenije smo v dobrih petih mesecih, kolikor je trajala akcija, za male Junake zbrali 621.881 odpadnih plastenk, kar predstavlja več kot 18 ton ločeno zbrane odpadne plastike, v celoti predane družbi za ravnanje z odpadno embalažo Interzero. Ta bo poskrbela, da bodo vse zbrane plastenke pravilno reciklirane; tako nobena zbrana plastenka ne bo končala v naravi in onesnaževala okolja.

»Ponosni in hvaležni smo, da smo soustvarjali akcijo, ki je ponovno združila Slovenijo za dober namen, tokrat celo z dvojnim doprinosom: pomagali smo malim Junakom, obenem pa prispevali k zmanjševanju onesnaževanja okolja in recikliranju embalaže. Izjemen uspeh dobrodelne akcije je še enkrat potrdila solidarnost in srčnost ljudi za sočloveka. Obenem pa tudi, da je tovrstno zbiranje odpadne embalaže v Sloveniji dobrodošlo in da smo na ta način pripravljeni prispevati k zmanjševanju količin odpadne plastike,« je dejala Maja Ravnak, vodja oddelka v logistiki in vodja akcije Plastenke za junake v Lidlu Slovenija.

Junakom 3. nadstropja donacija v višini 35.452 eur

Dobrodelna akcija Plastenke za Junake se je začela v okviru Zlatega septembra, meseca ozaveščanja o otroškem raku, in se je zaokrožila s predajo sredstev društvu Junaki 3. nadstropja. Poleg celotnega izkupička od prodaje zbranega odpadnega materiala sta se Lidl Slovenija in Interzero Slovenija zavezala še k dodatni skupni donaciji pet centov za vsako oddano plastenko. Za pomoč malim Junakom je bilo tako v akciji skupaj zbranih 35.452 eur.

»V mislih z Junaki in skrbjo za okolje so se organizirali številni posamezniki, skupine in organizacije, ki so prispevale ogromne količine plastenk za male Junake. Znesek, ki smo ga zbrali, je izjemen in ga bomo namenili v sklad za neposredno pomoč družinam otrok, obolelih za rakom,« je dejala predsednica društva Junaki 3. nadstropja Urška Kolenc

Lidl Slovenija omogočil zbiranje plastenk, Interzero Slovenija pa ustrezno recikliranje

Akcija zbiranja plastenk Junakov je potekala v treh Lidlovih trgovinah: v Ljubljani na Toplarniški ulici, v Mariboru na Titovi cesti in v Kranju na Šucevi ulici, kjer so bile v ta namen na voljo posebne naprave za zbiranje plastenk, podjetje Interzero Slovenija pa je poskrbelo za trajnostno in skladno ravnanje z zbranimi plastenkami.

»Količina, še bolj pa kakovost zbranih plastenk nas v Interzeru utrjuje v prepričanju, da smo v Sloveniji resnično zavezani odgovornemu ravnanju z odpadki. Znamo in zmoremo jih pravilno odložiti ter tako poskrbeti, da »nič ne gre v nič«. Ta plemenita humanitarna akcija je dokaz, da je tudi Slovenija zrela za sistem depozitnega sistema, ki ga je v Nemčiji razvil Interzero Nemčija« je ob predaji donacije dejala mag. Darja Figelj, direktorica podjetja Interzero Slovenija.

V Lidlu Slovenija podpirajo uvedbo kavcijskega sistema

V Lidlu Slovenija trajnostno in okoljsko ozaveščeno delovanje postavljajo v središče poslovanja, zato pozdravljajo in podpirajo prizadevanja za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji, s katerim bi zmanjšali vpliv plastike na okolje. S tem bi pripomogli k skupnemu doseganju okoljskih ciljev, ki jih narekuje direktiva Evropske unije. Ta od držav članic zahteva, da do leta 2025 zagotovijo, da plastenke vsebujejo najmanj 25 odstotkov reciklirane plastike, do leta 2030 pa vsaj 30 odstotkov. Hkrati narekuje, da članice do leta 2025 za namene recikliranja ločeno zberejo 77 odstotkov odpadnih plastenk pijač, do leta 2029 pa mora ta delež zrasti na 90 odstotkov.