S klikom na gumb prenesite datoteko s plakati za ozaveščanje potrošnikov o pravilnem odlaganju odpadnih baterij, OEEO in odpadnih nagrobnih sveč

Z naraščanjem potrošnje narašča tudi količina odpadkov. Že bežen pogled na naše nakupovalne vozičke razkrije, da bo precejšen del njihove vsebine končal med odpadno embalažo ali drugimi odpadki. Ob nakupu novih kosov oblačil in obutve moramo zanje narediti prostor v omarah, zato stare kose običajno zavržemo. Vse večji delež odpadkov predstavljajo tudi odslužene električne in elektronske naprave, brez katerih si ne moremo več predstavljati življenja.

Dobra novica je, da se količina komunalnih odpadkov zmanjšuje. V Sloveniji je v 2020 nastalo 7,7 milijona ton vseh vrst odpadkov, kar je za skoraj 9 % manj kot leto prej. Prebivalec Slovenije je v 2020 v povprečju proizvedel 489 kg komunalnih odpadkov, kar je za 21 kg manj kot v 2019.
Količine gradbenih odpadkov, kljub zmanjšanju glede na 2019 za 11 %, so še vedno s 4,5 milijona tonami predstavljale 59 % vseh nastalih odpadkov. Sledili so komunalni odpadki s 13 % in odpadki iz termičnih procesov z 12 %. Pričakovano pa so se v 2020 povečale količine odpadkov, ki z vidika preprečevanja okužbe zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju, in sicer za 37 %.  (vir: www.stat.si)

Podatki kažejo, da vse več pozornosti posvečamo ločevanju odpadkov, ki se jih da reciklirati in ponovno uporabiti. Še vedno pa smo daleč od ideala, to je, družbe, ki ne proizvaja odpadkov. Ta vizija predvideva prehod od odlaganja odpadkov h gospodarjenju s surovinami. Odpadki so namreč lahko vir surovin, ki jih je mogoče ponovno uporabiti.

Nekateri odpadki, kot so odslužene električne in elektronske naprave, baterije, akumulatorji itd., lahko ogrožajo naše zdravje, če so neustrezno odloženi. Televizijski sprejemniki pogosto vsebujejo svinec, ki je zdravju škodljiv. Ob stiku z odpadki, ki vsebujejo svinec, so ogroženi ledvice, živčevje in reproduktivni organi ljudi, pri majhnih otrocih pa tudi duševni razvoj.

Električne naprave, kot so hladilniki in zamrzovalniki, lahko vsebujejo okolju škodljive pline. Potencialno škodljive za okolje so tudi odslužene baterije, saj lahko vsebujejo nevarne snovi, kot sta živo srebro in kadmij. Nepravilno odloženi nevarni odpadki ogrožajo zdravje ljudi in okolje. Nevarne oz. strupene snovi lahko onesnažijo podtalnico ali se nabirajo v organizmih, ki jih uporabljamo v prehrani.

Z recikliranjem in pravilnim ločevanjem odpadkov lahko vsak od nas prispeva k zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov v ozračje ter s tem tudi k boju proti podnebnim spremembam.

Zaloge naravnih virov so omejene in vidno kopnijo. Eden od načinov ohranjanja naravnih virov je recikliranje že uporabljenih izdelkov, iz katerih lahko pridobimo nove surovine.

Globalna poraba surovin trenutno znaša okrog 70 milijard ton letno, kar je dvakrat več kot pred 30 leti. Po ocenah strokovnjakov bodo potrebe po surovinah oz. virih, če bodo naraščale z enako hitrostjo, do leta 2030 dvakrat večje od sedanjih. Evropska komisija opozarja, da si tako razsipnega izrabljanja virov ne moremo več privoščiti. S pretiranim izkoriščanjem naravnih virov okolju povzročamo nepopravljivo škodo.

S ponovno uporabo že uporabljenih surovin razbremenimo okolje in ohranjamo podnebje. Dodatne koristi recikliranja predstavljajo na novo ustvarjena delovna mesta, saj izračuni Evropskega urada za okolje kažejo, da bi s predelavo 70 odstotkov odpadkov do leta 2030 v Evropi lahko ustvarili več kot 800 tisoč delovnih mest.

V Interzeru spodbujamo pravilno ločevanje odpadne embalaže že na izvoru, to je pri povzročiteljih odpadkov – distributerjih in končnih uporabnikih.

Skladno z Uredbo o odpadkih, se vrste odpadne embalaže klasificirajo na skupine: 15 01 01 – papirna in kartonska embalaža, 15 01 02 – plastična embalaža, 15 01 03 – lesena embalaža, 15 01 04 – kovinska embalaža, 15 01 07 – steklena embalaža, 15 01 10* – embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi, 15 01 11 vključno s praznimi tlačnimi posodami.

Namen sistema ločenega zbiranja je, da odpadna embalaža ne konča med mešanimi odpadki, temveč se preusmeri v predelavo. Iz pravilno ločeno zbranih embalažnih frakcij lahko pridobimo uporabne sekundarne surovine. Vsi deležniki se moramo zavedati, da je pomembno slediti okoljskim ciljem, predpisanim v Uredbi o embalaži in odpadni embalaži, torej:

1. zagotoviti je treba predelavo odpadne embalaže, vključno z energetsko predelavo za najmanj 60 odstotkov celotne mase odpadne embalaže;

2. reciklirati je treba med najmanj 55 odstotki in največ 80 odstotki celotne mase odpadne embalaže;

3. za posamezno vrsto embalažnega materiala, vsebovanega v celotni masi odpadne embalaže, je treba zagotoviti najmanj naslednje deleže recikliranja: a) 60 odstotkov mase za steklo, b) 60 odstotkov mase za papir in karton, c) 50 odstotkov mase za kovine, d) 22,5 odstotkov mase za plastiko, pri čemer se upošteva le material, ki se ponovno reciklira v plastiko, e) 15 odstotkov mase za les.

Cilje pa dosežemo s stalnim ozaveščanjem. Pri podjetjih izvajamo preglede ločenega zbiranja odpadne embalaže, svetujemo pri pravilnem ločevanju embalažnih frakcij, tako da se v nadaljnjih postopkih recikliranja pojavijo čim bolj enotni in čisti materiali. Posamezniki lahko aktivno sodelujete pri zmanjšanju obremenitve okolja, med drugim tudi s poznavanjem splošne hierarhije ravnanja z odpadki. Pomemben člen pri doseganju ciljev je poleg pravilnega ločevanja tudi preprečevanje nastajanja odpadne embalaže. Pri nakupih bodimo pozorni na embalažo izdelka, kupujmo premišljeno in stvari, ki jih potrebujemo ter zavrzimo le izdelke, ki jih ni mogoče popraviti, ponovno uporabiti ali podariti.

Namen in cilji ločenega zbiranja odpadne EE opreme

Namen in cilji ločenega zbiranja odpadnih baterij

Namen in cilji ločenega zbiranja odpadnih nagrobnih sveč