Trije ključni elementi nove Uredbe o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) so:

Opredelitev recikliranja/kemičnega recikliranja.

Uredba vsebuje dvostopenjsko opredelitev recikliranja: “recikliranje materialov”, ki vključuje vsako ponovno predelavo materiala v drug material, razen energetske predelave, uporabe kot gorivo, zasipavanja in biološke obdelave odpadkov; in “visokokakovostno recikliranje”, pri katerem na podlagi ohranjenih tehničnih lastnosti nastajajo materiali enakovredne kakovosti kot v izvirniku in ki se lahko ponovno uporabijo v isti uporabi (tj. mehansko recikliranje živilske kakovosti). Zanimivo je, da se recikliranje materialov ne upošteva pri doseganju ciljev EU na ravni države glede recikliranja, vendar se zdi, da se upošteva pri izpolnjevanju zahtev glede reciklirane vsebine na ravni izdelka.

Nova pravila za določanje možnosti recikliranja.

Nova uredba zahteva, da mora biti embalaža zasnovana za recikliranje. Poleg tega morajo smernice za oblikovanje upoštevati, ali se embalaža dejansko reciklira. Čeprav bo leta 2030 izvedena začetna ocena na podlagi podatkov, sporočenih v obdobju 2025-2030, se bo ta del izvajal počasi. To pomeni znatno povečanje strogosti meril za oblikovanje za recikliranje.

Če potrebujete pomoč pri analizi reciklabilnosti vaše embalaže vas vabimo, da si ogledate kako vam lahko pomagamo tukaj.

Sistemi vračanja depozitov, cilji ponovne uporabe in ponovnega polnjenja.

Zakonodaja od držav članic zahteva, da vzpostavijo sisteme vračanja depozitov za plastično embalažo v podporo cilju 90-odstotnega ločenega zbiranja. Zakon določa cilj 40-odstotne ponovne uporabe do leta 2030 za transportno in prodajno embalažo (vključno z embalažo za e-trgovino), kot so palete, zaboji ter ovoji in trakovi. Zakon vključuje tudi 10-odstotni cilj ponovne uporabe za sektor gostinskih lokalov in zahtevo, da morajo podjetja posameznikom omogočiti, da si sami napolnijo embalažo.

Več o novi uredbi si lahko preberete tukaj: Uredba o embalaži in odpadni embalaži